Poleg vseh bolniških, zasebnih bolezenskih zadev družinskih članov doma, je končnooo uspelo nam prostovoljnim mentorjem in spremljevalcem organizirat pohod.
Odpravili smo se na razgledno točko, kjer smo opazovali hiše, gore, ceste, travnike, druge poti, zajetja itn…
Po poti smo videli zdravilni grm šipka, o katerem smo se tudi nekaj naučili.
Pot nas je peljala do gozda, kjer je bila težko prićakovana malica. Paketi sladkarij so se podajali med prijatelji pohodniki, saj vemo, da si hrano med seboj delimo.
Učili smo se hoje po hribu navzgor in navzdol, našli veliko praznih polžjih hišic različnih oblik, izdelali gozdno preprogo, se veselili skritih presenečenj, katere nam ponuja narava (ogromne veje, mah, posebno listje in storži itn.).
Vreme nam je bilo naklonjeno, saj so nas sonćni žarki pri vzponu pred razgledno točko nežno božali in nam s tem ogreli telo in še posebno srce.
Dobre volje nam ni manjkalo, zapete pesmi so odmevale daleč naokrog.
Se že veselimo naslednjega pohoda.
Pohodniški pozdrav od
otrok pohodnikov, Polone in Simone